Med gnojenjem lahko pride do različnih vrst napak.
Pogosta napaka je neravnovesje, ki ga povzroči dodajanje prevelikih količin nekaterih ionov (soli).
Koloidi (buferi) to napako v veliki meri popravijo z absorpcijo številnih teh ionov. Tako izginejo iz vlage v zemlji in ščitijo zemljo pred presežkom soli.
Takšen presežek negativno vpliva na koreninske celice rastline. Zaradi višje koncentracije ionov zunaj celice se voda črpa iz celične tekočine (osmozno ravnovesje).
To se nadaljuje, dokler koncentracija soli znotraj in zunaj celice ne doseže ravnotežja. Ta izguba vode se imenuje tudi »opeklina rastline ali listov«.
Cenejša gnojila vsebujejo veliko soli, ki jih rastlina pogosto le delno absorbira kot hranila.
Te soli, imenovane tudi »polnila«, lahko povzročijo hitrejše ožiganje rastline, ker se še naprej kopičijo v gojitvenem mediju.
Takšen lončeni medij običajno ni mogoče ponovno uporabiti in ga je pogosto treba zamenjati že po enem samem gojenju.
Poleg manjšega pridelka povzročajo poceni gnojila tudi višje stroške dela in denarja za zamenjavo gojitvenega medija.
Zemlja ali kokosova vlakna, ki so ustrezno bufrirana po vsakem žetvi, lahko nasprotno trajajo več let. Posebna hranila za bufriranje obnovijo in stabilizirajo pH vrednost medija.
Dober **bufer zemlje** vsebuje tudi mešanico koristnih zemeljskih bakterij, ki spodbujajo življenje v **lončeni zemlji**.
Vsaj 5 dni pred žetvijo se mediju ne sme več dodajati nobenih NPK hranil.